Analizirani so rezultati ?tudentskih anket, ki so bile v letu 2015/2016 prvi? za vse ?lanice izvedene po novem pravilniku UL. Opozoriti velja, da izvedba anketiranja ni bila enotna, ampak so se pri rekrutiranju ?tudentov oziroma pri samem anketiranju uporabili trije razli?ni sistemi. Pri tem so nastajale dolo?ene metodolo?ke razlike, ki lahko vpivajo na rezultate, kar vse je v poro?ilu tudi obravnavano. Zaradi okoli??in prve izvedbe so bile analizirane ocene zbrane in urejene v tabele ro?no (in ne avtomatsko) na osnovi analiz za posamezno ?lanico.
Poleg samih rezultatov je poro?ilo pomembno tudi za izbolj?ave administrativnih procesov na ?lanicah, ki so povezani s ?tudentskimi anketami.
V prvem delu so predstavljene analize kontrolnih podatkov (?tevilo ?tudentov, predmetov, programov, izvajalcev) za ankete predmetov in izvajalcev. Podrobneje je obravnavano sodelovanje ?tudentov, ki je glede na okoli??ine (prostovoljnost sodelovanja, skromna promocija itd.) nadvse ugodno, saj so ?tudenti zavrnili le 20 % anket. V tem okviru so izpostavljeni administrativni vidiki procesiranja prijavnic in izpitov na ?lanicah, ki (pogosto brez potrebe) ni?ajo sodelovanje.
V drugem delu so obravnavane povpre?ne ocene predmetov in izvajalcev. Ocene so v splo?nem ugodne, saj imajo ocene vseh komponent predmetov v anketi PRED izpitom na vseh ?lanicah povpre?ja 4.0 ali ve? (lestvica 1 – 5), kljub temu pa imajo vse ?lanice tudi predmete ocenjene z oceno pod 3.5 (v povpre?ju 6% vseh predmetov), ve?ina pa tudi predmete z oceno pod 3.0. Podobno velja v anketi za izvajalce, ki so v povpre?ju ocenjeni ?e bolje (povpre?je po ?lanicah 4.3) kot predmeti (4.2). Ob tem so razlike med ?lanicami razmeroma majhne; povpre?ja ocen izvajalcev po ?lanicah so zgolj v razponu 4.2 – 4.5. Na drugi strani so nekoliko ni?je ocenjene komponente v anketi PO izpitu (npr. povpre?je za »Oceno pridobljenih kompetenc« je 3.8) in nekatere komponente v anketi o praksi (3.9).
V tretjem delu je analizirana anketa o splo?nih dejavnikih ?tudija. Tu so dejavniki ocenjeni bistveno slab?e (povpre?je 27 dejavnikov je 3.7) kot ocene predmetov (4.2) ali izvajalcev (4.3). Ve?je so tudi razlike med ?lanicami, saj se npr. povpre?na ocena »Splo?no zadovoljstvo« (povpre?je 3.9) ?tudentov razteza v razponu 3.7 – 4.4. Najbolje ocenjeni dejavnik je »Odnos do uporabnikov knji?nice« (povpre?je 4.2), najslab?e pa »Izbirni predmeti na drugih ?lanicah UL« in »Spoznavanje zunanjih institucij« (3.2). V ?etrtem delu so analizirane nekatere povezave med ocenami komponent oziroma dejavnikov, kjer se je izkazalo, da so korelacije razmeroma visoke