Gradiva

Naslov Uvod FDV
Vir


V okviru projekta Kakovost – Univerza v Ljubljani (KUL) je bila v letih 2013 in 2014 izvedena prenova študentskih anket, s študijskim letom 2014/2015 pa  je v veljavo stopil nov Pravilnik o študentskih anketah. Pravilnik ureja izvajanje šestih študentskih anket na vseh članicah Univerze v Ljubljani (podrobnosti so na [link]http://ul.1ka.si/splosna[\link]). Ankete se izvajajo za predmete in pedagoge na vseh treh stopnjah, na prvih dveh stopnjah pa se izvaja tudi posebna anketa o splošnih vidikih študijskega procesa. Po pilotni izvedbi 2014/2015 na dveh članicah (FDV, FGG) je bilo vseh šest anket v študijskem letu 2015/2016 izvedenih na celotni UL. [br]

Anketa o splošnih vidikih študijskega procesa se zaradi razmeroma majhnega števila ciljnih podskupin in večjega števila vprašanj izvaja le na vzorcu študentov. Odločitev FDV je bila, da se v študijskem letu 2017/2018 anketa izvaja na celotni populaciji študentov prve in druge stopnje, torej se vzorčenje ne izvaja. [br]

Študenti so  morali v anketi sodelovati sodelovati ali pa so morali (z enim klikom) izrecno zavrniti sodelovanje. V nasprotnem primeru se niso mogli vpisati v višji letnik. [br]

Anketa je dostopna na naslovu [link]http://ul.1ka.si/splosna[\link] in vsebuje osem sklopov s skupno 25 vprašanji. Sklopi so naslednji:

[seznam]
• Obveščanje na fakulteti
• Prostori, oprema in urnik
• Knjižnica
• Mednarodna mobilnost
• Svetovalna pomoč
• Drugi vidiki študijskega procesa
• Študentski svet in obštudijske dejavnosti
• Zadovoljstvo s študijem

[\seznam]


Poleg zgoraj navedenih splošnih sklopov pa lahko posamezna članica (fakulteta) doda še svoja specifična vprašanja oziroma dodatne sklope. Fakulteta za družbene vede je dodala dva sklopa vprašanj in sicer zadovoljstvo s programom in zadovoljstvo z računalniškim centrom. Skupaj je bilo dodanih 7 vprašanj.  [br]

Vsak od sklopov vsebuje praviloma med 3 in 5 trditev, ki so jih študenti ocenjevali na lestvici od »sploh se ne strinjam« do »popolnoma se strinjam«. Navedene kategorije so bile naknadno oštevilčene od 1 do 5. Oceni 1 in 2 sta torej negativni, oceni 4 in 5 pozitivni, ocena 3 pa je nevtralna (niti-niti). Poleg tega je vsak sklop vseboval še odprto vprašanje, kjer so študenti lahko pojasnili svoje mnenje. Pri tem so vse navedbe študentov vključene v poročilo tako, kot so bile zapisane v anketi, torej brez cenzure in jezikovnih posegov.  [br]

Ker je pri nekaterih programih število anketirancev nizko, so ti podatki zgolj informativne narave in iz njih ne moremo  sklepati na populacijo. V tabelah so zato:

[seznam]

• ocene, kjer je število enot manjše od 10, označene z enojnim oklepajem, npr. (7);

• ocene, kjer je število enot manjše od 5, označene z dvema oklepajema, npr. ((4));

• ocene, kjer je število enot manjše od 3, niso izpisane, ampak je navedena pika ("."), kar pomeni da gre za neničelno oceno, ki pa je preveč nenatančna.

[\seznam]

Navedeno minimalno število enot (3), kjer je ocena še objavljena, je zaradi manjše občutljivosti podatkov oziroma manjšega problema zasebnosti odgovorov tokrat nekoliko nižje kot pri ocenjevanju predmetov in pedagogov, kjer so za objavo ocene potrebne vsaj 4 enote. Dodati velja, da gre v obeh primerih za določeno metodološko skrajnost, ki je upravičena predvsem zato, ker imamo opravka s celotno populacijo oziroma z vzorcem, ki predstavlja zelo velik del populacije. Pri vzorcih iz velike populacije je namreč običajna meja za objavo ocene 10 enot. Tudi sicer so pri tej anketi zaradi splošne narave vprašanj bistveno manjša tveganja in posledice razkritja identitete. [br]

Zaradi množice števil, ki so prikazane v poročilu, so za lažje pregledovanje - in tudi za doseganje enotnejšega pristopa k interpratacijam - izrazito visoke in izrazito nizke vrednosti povprečij dodatno obarvane. Pri tem se upošteva narava ocenjevanja tovrstnih splošnih dejavnikov, kjer je nivo ocen bistveno nižji (povprečja so v grobem namreč okoli 3.7) kot v primeru ocenjevanja specifičnih komponent posameznih predmetov in pedagogov v anketi pred in po izpitih, kjer so povprečja okoli 4.2. Na tej osnovi so tokrat obarvane naslednje mejne vrednosti:

[seznam]

• ocene [rdeca]1.0 - 2.9[\rdeca] pomenijo izredno nizke vrednosti, saj je v takem primeru več študentov podalo negativno oceno kot pa pozitivno, kar pomeni, da pri obravnavanem dejavniku obstaja nesporen in zelo resen problem;

• ocene [oranzna]3.0 - 3.4[\oranzna] pomenijo razmeroma nizko vrednost, saj to običajno pomeni, da je študentov, ki so dali pozitivno oceno (4 ali 5), manj kot polovica  (večina študentov torej ni zmogla pozitivne ocene, 4 ali 5), kar je vsekakor problematično;

• ocene [bold]3.5 - 3.9[\bold]  predstavljajo glavnino vseh ocen in so načeloma sicer pozitivne, vendar obstaja znaten prostor za izboljšave, saj je v takem primeru odličnih ocen (5) običajno še vedno manj kot pa ocen, ki niso bile pozitivne (1, 2 in 3);

• ocena [zelena]4.0 - 4.4[\zelena] pomenijo, da je dosežen osnovni nivo odličnosti, saj se meja 4.0 pogosto uporablja kot mejnik odličnosti in praviloma pomeni, da je odličnih ocen (5) več kot pa ocen, ki niso bile pozitivne (1, 2 in 3);

• ocena [temnoZelena]4.5 - 5.0[\temnoZelena]  označuje višji nivo odličnosti, kjer ocene odlično (5) predstavljajo večino vseh ocen.

[\seznam]

Podobno so v Poglavju 7 pri večjih (10% ali 20% razlike od povprečja UL) odstopanjih od povprečne vrednosti  UL v odgovarjajočih indeksih obarvani odmiki  navzdol (pod [oranzna]90[\oranzna] in pod [rdeca]80[\rdeca]) oziroma navzgor (nad [zelena]110[\zelena] in nad [temnoZelena]120[\temnoZelena]). [br]

Anketa je sicer potekala od začetka drugega semestra (februar) do konca študijskega leta (september). [br]

K anketi je pristopilo [P] študentov prve in druge stopnje, od teh jih je [Z] zavrnilo sodelovanje. Anketo je torej izpolnjevalo [I] študentov. [br]

Smiselno je upoštevati splošna metodološka pojasnila ter ostala specifična priporočila študentskih anket ([link]http://ul.1ka.si/metodologija[\link]).

 

 

Print