Doktorska

V okviru projekta Kakovost – Univerza v Ljubljani (KUL) je bila v letih 2013 in 2014 izvedena prenova študentskih anket, nato pa je s študijskim letom 2014/2015 v veljavo stopil tudi nov Pravilnik o študentskih anketah. Pravilnik ureja izvajanje šestih študentskih anket na vseh članicah Univerze v Ljubljani (podrobnosti so na [link]http://ul.1ka.si[\link]). Ankete se izvajajo za predmete in pedagoge na vseh treh stopnjah, na prvih dveh stopnjah pa se izvaja tudi posebna anketa o splošnih vidikih študijskega procesa. Po pilotni izvedbi 2014/2015 so bile v študijskem letu 2015/2016 ankete prvič izvedene na vseh članicah. [br]

Anketa o doktorskem študiju se izvede v prvem (dostop do ankete: [link]http://ul.1ka.si/dr1[\link]) in v drugem (dostop do ankete: [link]http://ul.1ka.si/dr2[\link]) letniku doktorskega študija, in sicer po zaključenih izpitnih obdobjih od julija do konca drugega semestra. Opravljena ali izrecno zavrnjena anketa je predpogoj za vpis v naslednji letnik. [br]

Za razliko od prve in druge stopnje študenti na tretji stopnji ne dobijo dinamično generiranega vprašalnika glede na vpisane predmete, ampak imajo vsi enak vprašalnik. [br]

Anketi se sicer razlikujeta glede na letnik, vendar obe vsebujeta tudi pet skupnih sklopov s 25 vprašanji. Sklopi so naslednji:

[seznam]
• Svetovalna pomoč študentom
• Infrastruktura in urniki
• Pomoč in podpora mentorja
• Zadovoljstvo z izvajanjem
• Aktivnosti v tujini
[\seznam]


Vsak od sklopov praviloma vsebuje med 4 in 6 trditev, ki so jih študenti ocenjevali na lestvici med 1 in 5, pri čemer 1 pomeni »sploh se ne strinjam« in 5 »popolnoma se strinjam«. Oceni 1 in 2 sta torej negativni, oceni 4 in 5 pozitivni, ocena 3 pa je nevtralna (niti se ne strinjam, niti se strinjam). Poleg tega je vsaka anketa vsebovala še dodatna vprašanja zaprtega tipa in tudi odprta vprašanja, kjer so študenti lahko pojasnili svoja stališča. Pri tem so vse navedbe vključene v poročilo tako kot so bile zapisane v anketi, torej brez cenzure in jezikovnih posegov. Širša javnost ima dostop do vseh analiz, ki ne vključujejo odprtih odgovorov, kar je vključeno tudi v sumarno poročilo na nivoju UL. [br]

Zaradi morebitne občutljivosti odgovorov in potencialnega razkritja identitete je pričujoče poročilo namenjeno izključno interni uporabi (vodstvo in koordinator programa). [br]

Ker je pri nekaterih programih število anketirancev nizko, so ti podatki zgolj informativne narave in iz njih ne moremo sklepati na populacijo. V prilogi so zato ocene, kjer je število enot manjše od 10, označene z enojnim oklepajem, ocene, kjer je število enot manjše od 5, pa z dvema oklepajema. Če je število enot manjše od 4, je namesto povprečja izpisana pika, kar pomeni da gre za neničelno oceno, ki je zelo nenatančna.  [br]

V splošnem velja pri razumevanju pričujočih analiz upoštevati tudi splošna metodološka priporočila študentskih anket: [link]http://ul.1ka.si/metodologija[\link]. [br]

Zaradi množice številk, ki so prikazana v poročilu, so za lažje pregledovanje najvišje in najnižje vrednosti obarvane. Pri tem velja upoštevati naravo ocenjevanja na tretji stopnji (mediana je okoli 4.2), kjer so ocene bistveno višje kot pri ocenjevanju na prvih dveh stopnjah (mediana je okoli 3.7), zato je tudi obarvanje nekoliko drugačno. V grobem sledimo načelu, da se označi spodnja in zgornja četrtina, dodatno pa je obarvana še spodnja in zgornja desetina. Označene (obarvane) so zato naslednje povprečne ocene:

[seznam]

• ocena od [rdeca]1.0[\rdeca] do [rdeca]3.4[\rdeca] pomeni razmeroma nizko vrednost, saj je študentov, ki so dali pozitivno oceno (4 ali 5), v grobem manj kot polovica, kar z drugimi besedami pomeni, da večina študentov ni zmogla pozitivne ocene; pri tem velja dodatno izpostaviti (čeprav ni drugače obarvano), da so še posebej kritične negativne ocene (pod 3.0).

• ocena od [oranzna]3.5[\oranzna] do [oranzna]3.9[\oranzna] pomeni, da obstaja znaten prostor za izboljšave, saj je študentov, ki so dali odlično oceno (5) praviloma manj kot študentov, ki so dali oceno pod 4 in torej niso zmogli pozitivne ocene (1, 2, 3). 

• ocene od 4.0 do do 4.4 predstavljajo glavnino vseh ocen in niso posebej obarvane;

• ocena od [zelena]4.5[\zelena] do [zelena]4.7[\zelena] je pomemben mejnik odličnosti, saj v takem primeru ocene odlično (5) predstavljajo večino vseh ocen;

• ocena nad (vključno) [temnoZelena]4.8[\temnoZelena] označuje najvišji nivo odličnosti, saj ocene odlično (5) predstavljajo več kot tri četrtine vseh ocen.[br]

[\seznam]

 

V rezultatih izpisan [it]n[\it] označuje število enot, ki so odgovorile na prvo vprašanje (pri ostalih vprašanjih je zato število odgovorov včasih nekoliko večje ali manjše). Dodati velja, da se v tabelah skupna povprečja  zaradi celic s premalo enotami, ki posamično niso izpisane, lahko razlikujejo od kombinacije objavljenih poprečij (Poglavje 4).[br]

 

V anketi so identificirani le študenti, ki so sodelovanje bodisi zavrnili bodisi sprejeli in odgovorili. Skupno število študentov, ki so se tako ali drugače odzvali, se razlikuje od vpisanih študentov, saj nekateri študenti k anketi niso niti pristopili. Večinoma gre pri tem za študente, ki so študij opustili oziroma se niso vpisali v naslednji letnik, saj je bila izpolnjena (ali zavrnjena) anketa predpogoj za vpis. [br]