V okviru projekta Kakovost – Univerza v Ljubljani (KUL) je bila v letih 2013 in 2014 izvedena prenova študentskih anket, s študijskim letom 2014/2015 pa  je v veljavo stopil nov Pravilnik o študentskih anketah. Pravilnik ureja izvajanje šestih študentskih anket na vseh članicah Univerze v Ljubljani (podrobnosti so na [link]http://ul.1ka.si/splosna[\link]). Ankete se izvajajo za predmete in pedagoge na vseh treh stopnjah, na prvih dveh stopnjah pa se izvaja tudi posebna anketa o splošnih vidikih študijskega procesa. Po pilotni izvedbi 2014/2015 na dveh članicah (FDV, FGG) je bilo vseh šest anket v študijskem letu 2015/2016 izvedenih na celotni UL. [br]

 

Anketa o splošnih vidikih študijskega procesa se zaradi razmeroma majhnega števila ciljnih podskupin in večjega števila vprašanj izvaja le na vzorcu študentov. S tem se pomembno zmanjšuje obremenjevanje študentov z anketami in potencialno veča udeležba v tistih anketah, v katere so povabljeni. Osnovno izhodišče je, da vsak študent anketo o splošnih vidikih študijskega procesa načeloma izpolni le enkrat v času študija na določeni stopnji. Vzorčenje je zato izvedeno na naslednji način: 

[seznam]

• vsakemu študentu se s posebnim slučajnim algoritmom dodeli t.i. “HASH” koda, ki je enolična preslikava identifikacijske številke,
• zadnja dva znaka »HASH« kode se pretvorita v dvomestno število, tako da vsi študenti enakomerno porazdeljeno zastopajo vrednosti od 0 do 99,
• glede na dolžino let trajanja študija (brez dodatnega leta) se študente razdeli v 1, 2, 3, 4 oziroma 5 skupin in s tem so v vsakem letniku študija študenti enakomerno (in tudi slučajno) porazdeljeni v skupine,
• vsako leto se anketira študente ene skupine (npr. študente štiriletnega programa, ki so v skupini s številko od 0-25, prvo leto, naslednje leto skupino s številkami od 26-50 itd.).

[\seznam]

Študenti, ki študirajo sproti in iz letnika v letnik napredujejo redno, bodo na ta način anketo dobili natančno enkrat v času študija na določeni (dodiplomski ali magistrski) stopnji. V primeru, da študij traja  eno leto, anketo prejmejo vsi študenti. Ponavljalci, ki so formalno vpisani v en letnik dvakrat, lahko zaradi načina vzorčenja dobijo anketo dvakrat, enkrat npr. v prvem letniku, nato pa še v zadnjem. Lahko pa ponavljalec anketo dobi tudi samo enkrat (npr. če je bil v izvedbo vključen šele v 3. letniku štiriletnega programa). Možno je  tudi, da študent ravno tisto leto, ko bi bil vključen, pavzira in ga sistem preskoči. Navedeni primeri so razmeroma redki, zato lahko v grobem ocenimo, da je npr. v primeru bolonjskega sistema 3+2 v anketo vključena tretjina študentov prve stopnje in polovica študentov druge stopnje. Z drugimi besedami: vzorec je narejen tako, da je vsako leto na določeni stopnji študija (prva ali druga oziroma dodiplomska ali podiplomska) v anketo vključeno približno toliko študentov, kolikor  je vpisanih v eni generaciji oziroma v enem letniku. Opisani pristop k izbiri vzorca se lahko po potrebi tudi dodatno prilagodi, posebej v primeru majhnih fakultet, kjer so vzorci lahko premajhni. [br]

Študenti, ki so bili izbrani v anketo, so morali sodelovati ali pa so morali (z enim klikom) izrecno zavrniti sodelovanje. V nasprotnem primeru se niso mogli prijaviti na izpite oziroma se niso mogli vpisati v višji letnik. [br]

Anketa je dostopna na naslovu [link]http://ul.1ka.si/splosna[\link] in vsebuje osem sklopov s skupno 25 vprašanji. Sklopi so naslednji:

[seznam]
• Obveščanje na fakulteti
• Prostori, oprema in urnik
• Knjižnica
• Mednarodna mobilnost
• Svetovalna pomoč
• Drugi vidiki študijskega procesa
• Študentski svet in obštudijske dejavnosti
• Zadovoljstvo s študijem

[\seznam]


Poleg zgoraj navedenih splošnih sklopov pa lahko posamezna članica (fakulteta) doda še svoja specifična vprašanja oziroma dodatne sklope.  [br]

Vsak od sklopov vsebuje praviloma med 3 in 5 trditev, ki so jih študenti ocenjevali na lestvici od »sploh se ne strinjam« do »popolnoma se strinjam«. Navedene kategorije so bile naknadno oštevilčene od 1 do 5. Oceni 1 in 2 sta torej negativni, oceni 4 in 5 pozitivni, ocena 3 pa je nevtralna (niti-niti). Poleg tega je vsak sklop vseboval še odprto vprašanje, kjer so študenti lahko pojasnili svoje mnenje. Pri tem so vse navedbe študentov vključene v poročilo tako, kot so bile zapisane v anketi, torej brez cenzure in jezikovnih posegov.  [br]

Ker je pri nekaterih programih število anketirancev nizko, so ti podatki zgolj informativne narave in iz njih ne moremo  sklepati na populacijo. V tabelah so zato:

[seznam]

• ocene, kjer je število enot manjše od 10, označene z enojnim oklepajem, npr. (7);

• ocene, kjer je število enot manjše od 5, označene z dvema oklepajema, npr. ((4));

• ocene, kjer je število enot manjše od 3, niso izpisane, ampak je navedena pika ("."), kar pomeni da gre za neničelno oceno, ki pa je preveč nenatančna.

[\seznam]

Navedeno minimalno število enot (3), kjer je ocena še objavljena, je zaradi manjše občutljivosti podatkov oziroma manjšega problema zasebnosti odgovorov tokrat nekoliko nižje kot pri ocenjevanju predmetov in pedagogov, kjer so za objavo ocene potrebne vsaj 4 enote. Dodati velja, da gre v obeh primerih za določeno metodološko skrajnost, ki je upravičena predvsem zato, ker imamo opravka s celotno populacijo oziroma z vzorcem, ki predstavlja zelo velik del populacije. Pri vzorcih iz velike populacije je namreč običajna meja za objavo ocene 10 enot. Tudi sicer so pri tej anketi zaradi splošne narave vprašanj bistveno manjša tveganja in posledice razkritja identitete. [br]

Zaradi množice števil, ki so prikazane v poročilu, so za lažje pregledovanje - in tudi za doseganje enotnejšega pristopa k interpratacijam - izrazito visoke in izrazito nizke vrednosti povprečij dodatno obarvane. Pri tem se upošteva narava ocenjevanja tovrstnih splošnih dejavnikov, kjer je nivo ocen bistveno nižji (povprečja so v grobem namreč okoli 3.7) kot v primeru ocenjevanja specifičnih komponent posameznih predmetov in pedagogov v anketi pred in po izpitih, kjer so povprečja okoli 4.2. Na tej osnovi so tokrat obarvane naslednje mejne vrednosti:

[seznam]

• ocene [rdeca]1.0 - 2.9[\rdeca] pomenijo izredno nizke vrednosti, saj je v takem primeru več študentov podalo negativno oceno kot pa pozitivno, kar pomeni, da pri obravnavanem dejavniku obstaja nesporen in zelo resen problem;

• ocene [oranzna]3.0 - 3.4[\oranzna] pomenijo razmeroma nizko vrednost, saj to običajno pomeni, da je študentov, ki so dali pozitivno oceno (4 ali 5), manj kot polovica  (večina študentov torej ni zmogla pozitivne ocene, 4 ali 5), kar je vsekakor problematično;

• ocene [bold]3.5 - 3.9[\bold]  predstavljajo glavnino vseh ocen in so načeloma sicer pozitivne, vendar obstaja znaten prostor za izboljšave, saj je v takem primeru odličnih ocen (5) običajno še vedno manj kot pa ocen, ki niso bile pozitivne (1, 2 in 3);

• ocena [zelena]4.0 - 4.4[\zelena] pomenijo, da je dosežen osnovni nivo odličnosti, saj se meja 4.0 pogosto uporablja kot mejnik odličnosti in praviloma pomeni, da je odličnih ocen (5) več kot pa ocen, ki niso bile pozitivne (1, 2 in 3);

• ocena [temnoZelena]4.5 - 5.0[\temnoZelena]  označuje višji nivo odličnosti, kjer ocene odlično (5) predstavljajo večino vseh ocen.

[\seznam]

Podobno so v Poglavju 7 pri večjih (10% ali 20% razlike od povprečja UL) odstopanjih od povprečne vrednosti  UL v odgovarjajočih indeksih obarvani odmiki  navzdol (pod [oranzna]90[\oranzna] in pod [rdeca]80[\rdeca]) oziroma navzgor (nad [zelena]110[\zelena] in nad [temnoZelena]120[\temnoZelena]). [br]

Anketa je sicer potekala od začetka drugega semestra (februar) do konca študijskega leta (september). [br]

K anketi je pristopilo [P] študentov prve in druge stopnje, od teh jih je [Z] zavrnilo sodelovanje. Anketo je torej izpolnjevalo [I] študentov. [br]

Dodati velja, da je bila poleg [P] študentov, ki so tako ali drugače pristopili k anketi, z zgoraj opisanim algoritmom vzorčenja vključena tudi skupina študentov, ki se na anketo ni odzvala. V prvi vrsti gre za fiktivno vpisane študente oziroma za "de facto" pavzerje, ki se v celem študijskem letu niso prijavili na noben izpit, niti se konec študijskega leta niso vpisali v naslednji letnik. Posledično zato tudi niso prejeli nobenega opomnika za sodelovanje v anketi. [br]

Pri interpretacijah povprečij velja upoštevati še naslednje:

[seznam]
• običajni (tveganje 0.05) interval zaupanja je v primeru  dvoletnih, triletnih in štiriletnih programov v grobem širok okoli ±1.5/[koren]n[\koren]; v primeru povprečja 4.0 ter n=100 imamo torej 4.0±0.15, v primeru n=10 pa 4.0±0.45;
• v primeru enoletnih programov je v anketo vključena celotna generacija, zato imamo populacijske ocene in statistično sklepanja (intervali zaupanja, preverjanje domnev ipd.) načeloma ni potrebno; kljub temu pa tudi v takem primeru ostaja določeno variiranje ocen zaradi merske napake; intervalu zaupanja pa so v takem primeru dodatno  - najmanj za faktor dva - ožji (glej Interpretacija študentskih ocen na [link]http://ul.1ka.si/metodologija[\link]); v primeru 4.0, n=100 imamo zato kvečjemu širino 4.0±0.07;

• če želimo primerjati dve različni in neodvisni skupini študentov (npr. drugi in tretji letnik ali oceni določenega predmeta v dveh letih), ki sta približno enake velikosti, potem so statistično značilne razlike za faktor 1.4 širše od zgoraj opisanih intervalov zaupanja;  v primeru intervala zaupanja 4.0±0.15, je statistično značilna razlika 0.2 (npr. 4.0 - 4,2);

• če želimo pri danem vzorcu ali podskupini med seboj primerjati zgolj določene dejavnike (npr. odnos osebja v knjižnici in odnos v študentskem referatu), potem so (v primeru dvo, tro in štiriletnih programov) statistično značilne razlike pri istih enotah (odvisni vzorci) običajno ožje še najmanj za faktor dva; v primeru povprečja okoli 4.0 ter n=100 je torej statistično značilna že razlika med komponentama v obsegu 0.1 (npr. 4.0 - 4.1).

[\seznam]

Seveda pa poleg vzorčne napake lahko nastopajo tudi drugi viri anketnih napak, npr. napaka zaradi neodgovora in merska napaka, vendar zaenkrat ni indicev, da bi zavzemale večji obseg.[br]

V ostalem velja smiselno upoštevati splošna metodološka pojasnila ter ostala specifična priporočila študentskih anket ([link]http://ul.1ka.si/metodologija[\link]).